Petnajst let stara Partljičeva komedija »Čaj za dve«, ki je doživela skoraj 150 ponovitev v SNG Maribor, je aktualna še danes, še več, morda je še bolj aktualna, saj je tako imenovani »problem starostnikov« vsak dan bolj pereč. V domovih za ostarele ni dovolj prostora, socialni položaj je beden, v zdravstvenih domovih čakalne dobe in ljudem, obteženimi z leti, je vsak dan težje.
Toda Partljič pa se v svojih komedijah trudi poleg kritičnosti do družbe prinesti tudi smehljal na obraz… V posebni situaciji je v isto domsko sobo postavil nekdanjo veliko gledališko igralko Jasmino Rudolf in kmetico Angelo Bračko. Bolj različni v načinu dojemanja življenja ne bi mogli biti. Igralka ob petih pije svoj popoldanski čaj, bere knjige, bedi do polnoči in oživlja svoje vloge, kmetica bi rada v miru »s kurami« zaspala. Zjutraj pa že rogovili, ko bi igralka še spala… Ena govori umetniške besede, druga narečne, posejane s kletvicami in direktnimi tudi kosmatimi izrazi. Večkrat ju mora miriti celo osebje doma. Toda po svoje tudi druga drugo dopolnjujeta, druga drugi razkrivata svet, o katerem se v življenju ni niti sanjalo. Igralka ji razkriva svet umetnosti, kmetica jo nagovarja tudi k ljubezenskim dejanjem, ko vidi, da se za igralko zanima nekdanji slalomist. In ko bi ju direktorica končno lahko ločila, igralka naroči čaj za dve in jo povabi, da ostaneta skupaj…Seveda nastopa še cela vrsta stanovalcev doma…
Uprizoritev je dramska sekcija Kulturnega društva Pekre – Limbuš naštudirala že pred dvanajstimi leti, zdaj jo je v avtorjevi režiji obnovila.
V glavnih vlogah nastopajo:
Ksenija Onič – Angela Bračko, kmetica
Zorica Premović – Jasmina Rudolf, igralka v domu ostarelih
NOČ MLADIH je že tradicionalni dogodek društvaob zaključku sezone. Prvič organizirana leta 2012, je NOČ MLADIH v preteklih letih prerasea v mini festival mladinskega ustvarjanja, saj se ob domačih, predstavijo mladi gledališki in glasbeni ustvarjalci tudi od drugod. Letos tako gostimo glasbene sestave KUD CODA iz2Maribora, improvizacijsko gledališko skupino Rudolfovi majstri, Prve gimnazije Maribor, obetamo pa si še glasbenega improvizatorja Andreja Aliena Partljiča.
Dogajanje na področju mladinskih dejavnosti Kulturnega društva Pekre – Limbuš je vedno pestro, dodatno pa k temu prispevajo novosti s katerimi skušamo bogatiti in nadgrajevati delovanje, tako v okviru otroške, kot mladinske gledališke skupine. V letošnjem letu je ena takih novosti, ki navdušuje mlade člane društva, improvizacijsko gledališče.
Improvizacijsko gledališče (znano tudi kot IMPRO) je oblika gledališča, pri kateri igralci delujejo spontano, brez dramskega teksta ali scenarija. V vseh oblikah improvizacije igralci razvijajo dialog in gib med potekom same predstave. Impro gledališki performansi poznajo Kratki in dolgi format. Kratki format improvizacije (“short form improv” v angleščini) je ime za predstave improvizacijskega gledališča, katere so sestavljene iz več krajših, povečini nepovezanih scen. Te scene temeljijo na vnaprej določenih strukturah in idejah ter črpajo snov iz predlogov občinstva. Dolgi format improvizacije (“long form improv” v angleščini) pa je ime za predstave improvizacijskega gledališča, katere so sestavljene iz več krajših scen, povezanih v skupno zgodbo oz. celoto. Med druge oblike improvizacijskega gledališča štejemo: gledališče zatiranih, eksperimentalno improvizacijsko gledališče, Playback Theatre, revno gledališče,odprto gledališče.(Vir: Wikipedia) Gledališka improvizacija (“impro gledališče” ali “impro”) je v sloveniji prisotna že od leta 1991, kot pionirja na tem področju štejejemo Gledališče Ane Monro s predstavo Variete, v kateri so gledalcem ponudili kolaž krajših improvizacijskih zvrsti in songov. Gledališče Ane Monro v veliki meri temelji na improvizaciji igre, zaslužno pa je tudi za razvoj državne Impro lige, to je srečanja slovenskih improvizatorjev. Na tovrstnih srečanjih gledaliških improvizatorjev, se je so javnosti prvič predstavila vrsta danes znanih in vidnih medijskih osebnosti: Andrej Rozman – Roza, Mojca Dimec, Primož Ekart, Boštjan Napotnik, Vito Rožej, Mojca Funkl, Janez Usenik, Jurij Zrnec, Igor Bračič – Sadež, Jure Karas – Slon, Boštjan Gorenc – Pižama in drugi.
Za improvizacijo ne potrebujemo zahtevne odrske postavitve, kostumov in opreme, kot taka je zato dostopna širokemu krogu mladih. Potrebujemo le znanje tehnike, ki jih mladi člani KD Pekre -. Limbuš spoznavajo od pretekle jeseni. Poleg tega je improvizacija tehnika, ki mlade razbremeni stresa in treme, pridobijo samozavest, se naučijo oblikovati svoje misli in čustva ter pravilno odreagirati v različnih situacijah.
Kot mentorje smo k sodelovanju v KD Pekre – Limbuš, pritegnili poznavalki in inštruktorici improvizacijskih gledaliških tehnik, Mojco Pibernik in Jasmino Čuješ. Obe sta članici KUD Banda Ferdamana, to je kulturnega društva ki se ukvarja z gledališko improvizacijo že od leta 1998. Širše je društvo poznano kot skupina Banda Ferdamana in je trenutno največja gledališko-improvizacijska skupina v Mariboru in Severovzhodni Sloveniji. Aktivno sodelujejo kot tekmovalci v projektu Impro liga in kot mentorji srednješolskim skupinam v projektu ŠILA – Šolska impro liga ter pripravljajo lastne produkcije.
Na svojem prvem impro nastopu pa so se izvrstno odrezali tudi mladi člani pekrske impro skupine, ki si je za svoje nastope izbrala ime MALI POK. Člani skupine Alma Adrovič, Žan Žmavc, Lucija Markovič, Rok Valentan, Martina Pfeifer in Maja Vita Onič so svoj ognjeni impro krst izvrstno prestali v petek 13. aprila 2018, na nastopu na Prvem odru, Prve gimnazije maribor, kjer so se v okviru srečanja po programu ŠILA, pomerili z ekipama Prve gimnazije Maribor in Gimnazije Celje – Center. MALI POK je nastopil tudi v sklopu prireditev ob 21. Slovenskih dnevov knjig v Mariboru. Na domačem odru v Pekrah, bodo mladi improvizatorji KD Pekre – Limbuš, prvič nastopili 24. maja 2018, z nastopom v sklopu programa prireditve NOČ MLADIH, ki smo jo člani društva prvič izpeljali leta 2012. NOČ MLADIH je v preteklih letih prerasel v mini festival mladinskega ustvarjanja, saj se ob domačih, predstavijo mladi gledališki in glasbeni ustvarjalci tudi od drugod. Letos tako gostimo glasbene sestave KUD CODA iz Maribora, improvizacijsko gledališko skupino Rudolfovi majstri, Prve gimnazije Maribor, obetamo pa si še glasbenega improvizatorja Andreja Aliena Partljiča.
Podmladek Kulturnega društva Pekre Limbuš, je v preteklih petih letih narastel do te mere, da smo mlade člane društva razdelili v dve generacijski skupini. Otroško skupino sestavljajo osnovnošolski otroci v starosti od 12 do 15 let. Mladinska gledališka skupina druži srednješolsko mladino v starosti od 15 do 24 let. Člani obeh skupin delujejo ločeno in imajo vaje v ločenih terminih. Člani obeh skupin sodelujejo skupaj v Mali gledališki šoli, projektu, ki smo ga zastavili v preteklih letih in ga ohranjamo kot poseben izobraževalni in povezovalni dejavnik delovanja obeh skupin. Malo gledališko šolo še naprej vodi diplomirana režiserka Nika Bezeljak. Projekt gledališke šole smo izvajali že tretje leto zapored. V Mali gledališki šoli 2017 smo se posvečali novim mlajšim udeležencem, takim, ki se z odrom srečujejo prvič, saj se je članstvo v pogledu osnovnošolske mladine dopolnilo oz. obnovilo. V program smo vključevali tudi animacijo lutk oz. predmetov.
Srečanja smo dopolnjevali z obiski lutkovnega gledališča, delavnic in lutkovnih predstav s pogovorom ter spoznavanjem z igralci / animatorji. Cilj gledališke šole je podati mladim veščine za javno nastopanje in razumevanje, ter kritično sprejemanje kulturne ponudbe. Izobraževalna nota se torej povezuje z vzgojno. Udeležba oz. sodelovanje zainteresiranih otrok in mladine v Mali gledališki šoli KD Pekre – Limbuš je brezplačna, saj želimo omogočiti sodelovanje vsem.
Konec leta 2017 se je otroška skupina KD Pekre Limbuš lotila novega projekta: predstave Obtoženi volk. Otroška gledališka predstava, komedija, Obtoženi volk, avtorja Žarka Petana, je pravzaprav nekoliko drugače izpeljana zgodba iz znane pravljice o Rdeči kapici. Gre za poučno zgodbo o tem, da ni zločina brez kazni. Po okrevanju zaradi razparanega trebuha, je volk pripeljan pred sodnika. Branilec in tožilka zaslišujeta priče: volka, babico, Rdečo kapico, lovca, medveda, lisico in zajca. Postopki na sodiščih so zapleteni že sami po sebi, obravnava na odru pa se je ob tem nalezla še pravljične zmešnjave, zato je razplet še toliko bolj presenetljiv. Predstava je posebna tudi zato, ker so se režije le te lotili člani KD Pekre Limbuš, ki so še par sezon nazaj, kot igralci nastopali v predstavah Mladinske gledališke skupine KD Pekre Limbuš in sodelovali na urah Male gledališke šole.
Pod mentorstvom Nike Bezeljak in Sergeja Laha, so se Deja Popošek, Žan Žmavc in Jerneja Pihlerič, lotili režije Obtoženega volka. Za scenografijo so poskrbeli: Žan Žmavc, Ana Težak Žmavc, Dani Žmavc, kostumi pa so delo Deje Popošek, Jerneje Pihlerič in Andreje Križaj. Za luči in ton ponovno skrbi nepogrešljivi Rok Mlaker, fotografije in videe pa obdeluje Miha Horvat. Obtoženi volk je tudi glasbeno izjemno atraktivna predstava. Za songe je poskrbel Peter Andrej. Da smo Obtoženega volka prepoznali tudi na plakatih pa je poskrbela Ajda Kirbiš.
V predstavi nastopajo Minca Munda, Vita Podrekar,, Lara Kapun, Sara Svena Soršak, Tilen Krapše, Pia Grudnik, Filip Hrovatin, Analena Bloudek, Staša Mohorko, Ajda Nišič.
Delovanje Mladinske in Otroške gledališke skupine KD Pekre Limbuš je v vseh svojih 7 letih delovanja prineslo obilo smeha, veselja, znanja vsem sodelujočim in izjemno obogatilo kulturno delovanje v Pekrah in Limbušu. Uspehi gledališkega podmladka KD Pekre Limbuš, ki so nastali na odličnih temeljih odraslih članov dramske sekcije KD Pekre Limbuš, so Pekre in Limbuš za vedno vrisali v kulturni zemljevid Slovenije. Verjamemo, da bo tako tudi v prihodnje in da bo otroška in mladinska gledališka dejavnost v Pekrah in Limbušu še naprej tako povezovala otroke in mlade, ter njihove družine v krajih.
Najmlajši člani KD Pekre Limbuš, so v torek 10.4. nastopili na območnem srečanju otroških gledaliških skupin, ki ga organizira JSKD in se s predstavo OBTOŽENI VOLK, uvrstili na regijsko srečanje. Iskrene čestitke
Prva stvar je ta, da ga obiskujejo kot gledalci. To so prva srečanja z umetnostjo, ki je kompleksna zadeva! Gledališče zajema vse umetnosti, in ko otrok gleda gledališko predstavo, se srečuje z vsemi umetnostmi.
Hkrati pa se naučijo tega rituala, kaj pomeni iti v neko kulturno ustanovo, navadno je gledališče to prva stvar. To pa je zunanji okvir le-tega. Najpomembnejše je doživljanje. To, da ti doživljaš nekaj lepega, da si želiš videti še enkrat in še enkrat in še enkrat. Se pravi: tukaj gre za potrebo, ki se privzgoji. Torej za potrebo po kulturi, ki jo moraš privzgojiti. In če ne privzgojiš te potrebe, je ni. To pa je en način, kako je lahko tvoje življenje polnejše in srečnejše. Vsaka gledališka predstava prinaša vedno tudi vprašanje, okrog neke teme o svetu, tebi, relaciji med tabo in svetom, med drugimi. Se pravi, gre tudi zato, da skozi gledališče preverjaš svoje vrednote, svoje odnose do stvari, do drugih in pogledaš, kje si ti. To so pomembna izpraševanja.
Za vse od 6 do 99 let 🙂 …. Mladinska Skupina KD Pekre-Limbuš, ta vikend premierno z otroško gledališko predstavo, komedijo, OBTOŽENI VOLK. Se vidimo v nedeljo, 8. aprila 2018, ob 18:00?! Vstopni ni! 😉 😀
Gledališki list, več o predstavi in vsem ostalem, na http://www.pekre-limbus.si
Aristotel govori o očiščevanju, katarzi; gledališče je prostor, v katerem ne ostajamo ravnodušni. Smo “notri”. Če se pa z gledališčem ukvarjamo aktivno, potem vse doživljamo še bolj direktno, smo res v zgodbi sami, vsa ta čustva zares preigramo, ne samo delimo kot publika s tistimi na odru.
Otroška gledališka predstava, komedija, Obtoženi volk, avtorja Žarka Petana, je pravzaprav nekoliko drugače izpeljana zgodba iz znane pravljice o Rdeči kapici. Gre za poučno zgodbo o tem, da ni zločina brez kazni. Po okrevanju zaradi razparanega trebuha, je volk pripeljan pred sodnika. Branilec in tožilka zaslišujeta priče: volka, babico in Rdečo kapico, lovca, medveda, lisico in zajca. Postopki na sodiščih so zapleteni že sami po sebi, obravnava na odru pa se je ob tem nalezla še pravljične zmešnjave, zato je razplet še toliko bolj presenetljiv.
Več o nastopajočih in snovalcih predstave v gledališkem listu:
Maša, magistra prevajanja in njena mama Olga, slavistka, živita sami, ker se je mama ločila. Mama malo »preveč« skrbi za hčerko, tako da prebira tudi njena pisma… V hišo prihaja tudi čistilka Marija, ki je tudi osamljena, saj je njen mož, ki dela v Nemčiji, našel drugo… Maša priteče domov in pove, da je tudi njo ravnokar zapustil Rok.
Zlasti Olga, ki je možev odhod že prebolela, poučuje Mašo, da so ženske središče sveta, da rojevajo celo te nezanesljive moške, da ima v pedagoški strukturi visok položaj, ki ga je dosegla sama brez pomoči moških. Njen refren je »Ženske smo samozadostne«, celo v spolnosti in ob hčerini osuplosti omenja vibratorje in druge erotične pripomočke za samozadovoljevanje…
Toda vse se poruši, ko mama na obletnici mature svojih dijakov izve, da je bil dijak Peter zaljubljen vanjo v gimnaziji, da je tudi zato odšel študirat teologijo, kjer pa so ga odslovili, ker je nastopil proti celibatu… In na tej obletnici se kljub več kot dvajsetletni razliki v letih zgodi med njima ljubezen. Olga dokazuje, kako je, če se vname stari panj. Toda hči ji prizna, da se je spustila v partnerski odnos z državnim podsekretarjem na ministrstvu za okolje, ko je prevajala diskusijo v evropski komisiji v Madridu.
Nekdanji dijak Peter pošilja erotične »mesiče« svoji izvoljenki, napol nehote jih prebere hči Maša, potem se pojavi državni podsekretar Andrej Suhi, ki je dvajset let starejši od Maše, čistilka Marija pa partnerje zameša, naredi zmedo, ker ne ve, kdo je kdo, glede na starost.
Na koncu se presenetljivo vse po komedijsko razplete v spoznanju, da je družina v krizi in da obstajajo vse vrste partnerski odnosi…
Skratka, to je satira na človeške lastnosti in na to, da smo vsi krvavi pod kožo, četudi smo pedagogi ali teologi… Norčuje se iz tako imenovane tradicionalne družine in raznih zbiranj podpisov za referendume. Po drugi strani pa nosi tudi nostalgično noto, saj avtor ugotavlja, da je ena od nesreč sodobnega človeka osamljenost, ki se je vsi bojimo…
Sami odnosi so nas! Ali se sovražimo, ali pa se ljubimo. Sami, oziroma drug brez drugega ne moremo živeti. Po Silvestrski spravi, si boste v sezoni 2018, pekrsko gledališko druščino, lahko ogledali v Partljičevi komediji, Partnerska poroka, ki jo je avtor sam tudi režiral. Čeprav je bila komedija že uprizorjena na številnih slovenskih odrih, pa je prav zaradi režije avtorja samega, pekrska uprizoritev čisto nekaj posebnega.
Petnajst let stara Partljičeva komedija »Čaj za dve«, ki je doživela skoraj 150 ponovitev v SNG Maribor, je aktualna še danes, še več, morda je še bolj aktualna, saj je tako imenovani »problem starostnikov« vsak dan bolj pereč. V domovih za ostarele ni dovolj prostora, socialni položaj je beden, v zdravstvenih domovih čakalne dobe in ljudem, obteženimi z leti, je vsak dan težje.
Dogajanje na področju mladinskih dejavnosti Kulturnega društva Pekre – Limbuš je vedno pestro, dodatno pa k temu prispevajo novosti s katerimi skušamo bogatiti in nadgrajevati delovanje, tako v okviru otroške, kot mladinske gledališke skupine. V letošnjem letu je ena takih novosti, ki navdušuje mlade člane društva, improvizacijsko gledališče.
Improvizacijsko gledališče (znano tudi kot IMPRO) je oblika gledališča, pri kateri igralci delujejo spontano, brez dramskega teksta ali scenarija. V vseh oblikah improvizacije igralci razvijajo dialog in gib med potekom same predstave. Impro gledališki performansi poznajo Kratki in dolgi format. Kratki format improvizacije (“short form improv” v angleščini) je ime za predstave improvizacijskega gledališča, katere so sestavljene iz več krajših, povečini nepovezanih scen. Te scene temeljijo na vnaprej določenih strukturah in idejah ter črpajo snov iz predlogov občinstva. Dolgi format improvizacije (“long form improv” v angleščini) pa je ime za predstave improvizacijskega gledališča, katere so sestavljene iz več krajših scen, povezanih v skupno zgodbo oz. celoto. Med druge oblike improvizacijskega gledališča štejemo: gledališče zatiranih, eksperimentalno improvizacijsko gledališče, Playback Theatre, revno gledališče,odprto gledališče.(Vir: Wikipedia)
Gledališka improvizacija (“impro gledališče” ali “impro”) je v sloveniji prisotna že od leta 1991, kot pionirja na tem področju štejejemo Gledališče Ane Monro s predstavo Variete, v kateri so gledalcem ponudili kolaž krajših improvizacijskih zvrsti in songov. Gledališče Ane Monro v veliki meri temelji na improvizaciji igre, zaslužno pa je tudi za razvoj državne Impro lige, to je srečanja slovenskih improvizatorjev. Na tovrstnih srečanjih gledaliških improvizatorjev, se je so javnosti prvič predstavila vrsta danes znanih in vidnih medijskih osebnosti: Andrej Rozman – Roza, Mojca Dimec, Primož Ekart, Boštjan Napotnik, Vito Rožej, Mojca Funkl, Janez Usenik, Jurij Zrnec, Igor Bračič – Sadež, Jure Karas – Slon, Boštjan Gorenc – Pižama in drugi.
Nedavni komentarji